Večina športno aktivnih ljudi se je na neki točki srečala z občutkom, da ne napreduje (dovolj). Naj gre za občutek, da telesu zmanjkuje moči v ključnih trenutkih, nekdo je nezadovoljen z mišičnim prirastkom, drugi pričakuje hitrejše rezultate, tretjemu je prav zaradi tega dokončno zmanjkalo motivacije in veselja do gibanja.

Ne glede na (ne)upravičenost teh občutkov pa so vsi enako pomembni, saj imajo za posledico zmanjšano voljo in motivacijo ali celo prekinitev aktivnega preživljanja časa za več mesecev ali let.

Seveda so ti občutki lahko objektivno upravičeni, precej pogosteje pa gre za subjektivne občutke zaradi nerealno zastavljenih ciljev ali visokih pričakovanj. Še posebej, če gre za posameznike, ki so se po dolgotrajni športni neaktivnosti odločili, da bodo premaknili goro. Začetek je vselej zelo obetaven in sunkovit, nadaljevanje pa je običajno bolj zadržano in umirjeno.

Skokovitemu napredku sledi umirjeno nadaljevanje

Ko se nekdo, ki se prej več let ni aktivno športno udejstvoval, odloči za trening (npr. moči), se njegov organizem odzove v velikem slogu. Posameznik hitro napreduje, saj se (navidezno) povečanje mišične mase (hipertrofija) pojavi prej, kot pa – hipotetično – pri isti količini treninga in v istem časovnem obdobju pri treniranih športnikih.

A ta mišični porast ne pomeni, da se je povečala sama mišica (njen prečni presek), temveč gre odebelitev mišice pripisati povečanju kontraktilnih beljakovin [i], povečanju prostornine tekočine (sestavin) in vezivnega tkiva.

Začetniki so običajno v prvih dveh, treh mesecih navdušeni nad treningi in rezultati, saj se njihovo telo (mišičje) odlično odzove na dražljaje (trening).[ii] Kmalu pa začetniki pridejo do točke, ko je napredek znatno počasnejši, saj se srečajo z mejo oz. omejitvami, ki jih je vedno težje presegati.

Takrat se posameznik vpraša o smislu vlaganja energije in časa v trening, če (navidezno) ni napredka, prikrade se občutek dvoma, padeta volja in motivacija.

Spoznajte prednosti funkcionalne vadbe! V članku preverite, katere vaje in kako jih izvajati za maksimalne učinke na naše telo.

Slaba motivacija

Vsi vemo, da obstajata notranja in zunanja motivacija. Na kratko bi lahko rekli, da vas bo notranja motivacija krepila v vaši odločenosti, da si vsakodnevno vzamete čas za gibanje. Saj ste se denimo za tek odločili zaradi pozitivnih učinkov, ki jih ima vzdržljivostna vadba na zdravje in vaše počutje. Ob tem pa ne pričakujete nobene nagrade, saj so že sami blagodejni učinki na zdravje in vaše splošno zadovoljstvo dovoljšna nagrada.

Na drugi strani vas bo zunanja motivacija pri vašem vsakodnevnem ukvarjanju s tekom gnala naprej zato, ker sta denimo polmaraton pretekla tudi vaša sodelavka in prijatelj. Če sta zmogla sodelavka in prijatelj, boste menda tudi vi. Mogoče pa ste si celo zadali, da polmaraton končate med prvimi tremi, zato je vaš motiv povezan z medaljo ali denarno nagrado in navdušenim aplavzom občinstva. 

Zato so razlogi, ki vplivajo na motivacijo posameznika, seveda različni. Lahko vas v slabo voljo spravlja nezadosten časovni napredek v primerjavi s pretečenimi kilometri, kar vam jemlje motivacijo in pogum, ki vas oddaljujeta od (nerealno?) zastavljenih ciljev.

Mogoče vas spravlja v obup tudi dolgočasno, ponavljajoče gibanje, ki ga zahteva določena aktivnost ali skupinske vadbe z neustvarjalnimi trenerji.

Lenoba v vsakem trenutku in ob vsaki priložnosti pa je stalnica in pogosto kar glavni razlog za padec motivacije. Zato je pametno, če vam to seveda ustreza, da na trening povabite prijatelja/-ico, s katerim bosta en drugemu v oporo.

Če ste se odločili za trening iz kakšnega posebnega razloga, denimo novoletne zaobljube, se tudi lahko pripeti, da vas po nekaj mesecih volja mine. Razlog je preprost, saj želite rezultate doseči čim prej, namesto da bi svoje aktivnosti postavili med prioritete. In to na način, da šport oz. gibanje postaneta vaš način življenja. Tako pridemo do naslednjega pomembnega razloga.

Pretiravate, zato obupate

Prvi korak k uresničevanju cilja se začne udejanjati s prvim treningom, pogosto pa traja več mesecev ali let, predno dosežete cilj. Tudi zato, ker se lahko tekom procesa cilji spreminjajo, seveda v sozvočju z vašo vztrajnostjo, samospoznavanjem in v skladu s pravilnim pristopom.

Prav pravilni pristop k vadbi pa je tisti odločujoči dejavnik, ki lahko posameznika/-co navduši nad neko športno aktivnostjo. Zato je pomembno, da se uresničevanja svojega cilja lotite z glavo. Čeprav je v prvih tednih in mesecih pri začetnikih napredek znaten in lahko rezultate vidite zelo hitro, pa ne pozabite, da je preveč vadbe – ali drugače – premalo počitka, nepravilen pristop, ki škoduje vašemu telesu in zdravju.

Gibanje, kjer sta najpomembnejše merilo zdravje in funkcionalnost vadbe ter njeni dolgoročni, pozitivni učinki na kvaliteto življenja posameznika. Preberite članek Kultura gibanja vs. rekreativni profesionalizem.

Telo mora dobiti svojo dozo počitka, tako med samo vadbo (načrtovanje vadbene enote), kot tudi tisti najpomembnejši počitek ponoči. Spanje prinaša telesu izjemno pozitivne učinke, še posebej pri športnikih, saj se ponoči izloča rastni hormon [iii], ki je med drugim vključen v proces rasti skeletnih mišic in mnogih drugih tkiv v telesu.

Pretiravanje z vadbo (nepravilen pristop) v kombinaciji s premalo počitka, pa bo zagotovo povzročilo, da boste bolj utrujeni in nejevoljni, posledično pa tudi manj motivirani za nove gibalne avanture.

A ne pozabite. Če ste pripravljeni več mesecev ali let posvetiti uresničevanju svojega cilja, to pomeni, da bo športna aktivnost neobhodno postala vaša strast in vaš način življenja. To pa tudi pomeni, da boste tekom trenažnega procesa in spoznavanja lastnega telesa zagotovo našli svojo/-e najljubšo/-e aktivnost/-i, ki vas bo/-do izpolnjevala in v katero/-e boste lahko vključili tudi družino ali prijatelje. 

Izberite pravo aktivnost zase

Zelo pomembno je, katero aktivnost izberete. Čeprav se zdi, da danes vsi tečejo maratone ali da vsi hodijo na neke vrste skupinske vadbe, bodite izjema. Če vam tek ni blizu, zakaj bi se mučili s premagovanjem kilometrov. Če vam ni všeč drenjanje in skupinsko znojenje v dvoranah, pojdite plezat v naravo. Če vas preplezana višina spravlja v nelagodje, si omislite funkcionalno vadbo, ki jo lahko izvajate kjer koli in kadar koli.

Pomembno je, da se ne odločite za neko aktivnost samo zato, ker je danes »in«. Bolj kot to je pomembno, da najdete pravo aktivnost, ki vas bo veselila, krepila in pomagala doseči zastavljene cilje. Naj gre zgolj za telesne cilje, športni rezultat ali pa temeljne cilje, kot so spremeniti način življenja in zaživeti bolj zdravo.

Nekateri rekreativci svoje športne aktivnosti pogosto spreminjajo, da vnašajo v svoj aktivni vsakdan raznolikost in nepredvidljivost. Spet drugi pa počasi spoznavajo svoje telo in se postopoma navdušujejo nad neštetimi gibalnimi možnostmi, ki jih ponuja šport. Gotovo pa poznate tudi takšne, ki so se zaljubili v nek šport ali disciplino in bodo vztrajali v njenih različicah do pozne starosti.

Pomembna sta užitek in veselje, ki nas ob tem prevevata, če se nam na poti pridruži še družba prijateljev ali družina, smo obogatili ne samo naše življenje, pač pa tudi življenje našim sopotnikom.  

Joga ni športna aktivnost

Mogoče najpomembnejša lekcija, ki jo bom tukaj sporočil, je, da joga ni športna aktivnost ali telesna vadba. Če vam novodobni guruji prodajajo jogo, s katero boste preznojili telo in izgubljali kalorije, zahtevajte denar nazaj! In jim na glas povejte, da so šarlatani, ki prodajajo meglo.

Joga je v svojem temelju namenjena vračanju človeka nazaj k samemu sebi, torej k svojemu bistvu. Joga omogoča človeku pot k transcendenci preko telesa oz. jogijskih položajev (asan), nikakor pa ni namenjena kurjenju kalorij ali raztezanju telesa.

Res je, da redno izvajanje jogijskih položajev telo učvrščuje in povečuje gibljivost telesa, a to je posledica vadbe joge, in ne razlog (vzrok), da se pričnete ukvarjati z jogo.

Za to imamo učinkovitejša znanja, ki nam jih ponuja proces športnega treniranja.

Opombe

[i] Kontraktilne beljakovine so ključne pri gibanju telesa in mišičnem krčenju, saj je mišična kontrakcija mogoča zaradi medsebojnega delovanja aktina in miozina.

[ii] Prirastek v moči, ko začnemo z vadbo moči, je lahko tudi do 45 % (vadba, ki traja 3–12 tednov), kar je zelo veliko.

[iii] Rastni hormon igra pomembno vlogo pri adaptaciji na obremenitve pri vadbi moči. Večja je zakisanost mišic, višja je koncentracija rastnega hormona. Med drugim rastni hormon poveča sintezo beljakovin (po telesnem naporu) ter izkoriščanje maščobnih kislin in lipolizo (med telesnim naporom).